Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik je povedal: »Skoraj pri polovici pregledanih izdelkov glavne sestavine ni bilo mogoče opredeliti, ker navajanje porekla ni obvezno.« V raziskavi so zajeli 3463 izdelkov v šestih trgovskih verigah v osrednjeslovenski regiji.
Med izdelki z jasno označenim poreklom so prevladovala jajca. Visok delež slovenskega porekla so zaznali tudi pri mleku, mlečnih izdelkih ter pri nekaterih vrstah sadja in zelenjave, predvsem jabolkih, zelju in krompirju. Več tujega porekla pa so ugotovili pri mesninah, testeninah in delu zelenjave.
Najvišji delež izdelkov s slovenskim poreklom so zabeležili v Sparu, kjer je znašal 28 odstotkov, najnižji pa v Eurospinu, 13 odstotkov. Pri mlečnih izdelkih je izstopal Tuš z več kot polovico izdelkov slovenskega porekla, medtem ko je bil delež v Eurospinu bistveno nižji.
Slovenski dobavitelji so bili prisotni pri približno 60 odstotkih vseh popisanih živil, pri čemer je bil njihov delež večji pri klasičnih trgovcih in nižji pri diskontnih. Tuji proizvajalci so prevladovali pri sirih, testeninah in nekaterih pekovskih izdelkih.
Analiza je pokazala tudi razlike med trgovskimi verigami glede blagovnih znamk. Pri diskontnih trgovcih prevladujejo izdelki trgovskih znamk, medtem ko imajo pri drugih trgovcih večji delež izdelki proizvajalcev.
Primerjava z letom 2023 kaže rast deleža izdelkov brez podatka o poreklu in večji vpliv trgovskih znamk. Ob tem so potrošniki vse bolj pozorni na cene, akcije in popuste, čeprav pri nekaterih skupinah živil še vedno pomembno vlogo igra država porekla.
Ravnik je opozoril, da razmere zahtevajo več preglednosti in bolj usklajene ukrepe za krepitev prehranskega sistema ter večjo ozaveščenost potrošnikov.
