Neprecenljivo delo beneškega slikarja znova krasi koprsko stolnico

Vrnitev oltarne slike Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki v koprsko stolnico je eden od vrhuncev celoletnega praznovanja ob 1500. obletnici mesta in izjemna dodana turistična vrednost mestu, ki prepoznava pomen bogate koprske kulturne dediščine. Kot je povedal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, je v 1500-letni zgodovini Koper nudil trajen ali začasen dom številnim pomembnim osebnostim, med drugim slikarju Vittoreju Carpacciu: »Slika, pred katero smo danes zbrani, se zaradi upodobljene renesančne harmonije, prikazanih verskih idealov ljubezni, zaščite in pobožnosti, edinstvene Carpaccieve estetike in njegovega vpliva na kasnejšo umetnost uvršča med dragocen del svetovne umetnostne dediščine. Osebno pa me bolj kot njena pomembnost navdihuje njena umirjena lepota in podoba makete mesta, ki jo v rokah drži sv. Nazarij.«

Oltarna pala, ki jo je renesančni slikar Vittore Carpaccio (1465–1526) naslikal v zadnjih letih svojega življenja v Kopru, prikazuje Marijo z Detetom na prestolu, okoli nje pa svetnike Hieronima, Jožefa, Roka, Sebastijana, Nazarija, ki je zavetnik Kopra in v rokah drži maketo mesta, in Kvirina. Prvotno je slika krasila stranski oltar, posvečen sv. Roku. Izvirna lega oltarja žal ni znana, so pa znani vsaj trije posegi iz preteklosti, zadnji je bil v 60. letih minulega stoletja, kar pomeni, da so sliko vsaj štirikrat premaknili od podiranja oltarja. Zelo dolgo je krasila desni transept cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru, kamor so jo strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v ponedeljek znova namestili.

Zahteven projekt restavriranja slike je sicer trajal pet let, od leta 2019. Vodja oddelka za štafelajno slikarstvo v restavratorskem centru in vodja konservatorsko-restavratorskih posegov Barbka Gosar Hirci se je s sodelavkama Emino Frljak Gašparovič in Sanelo Hodžić samo s finalno retušo ukvarjala več kot leto dni. Presenetile so jih namreč stare in popolnoma temne retuše, ki so jih našle pod preslikavami italijanskega slikarja Cosroa Dusija, ki je sliko leta 1839 v 70 odstotkih preslikal. Slednje so odstranjevale po milimetrih. Tudi prevoz slike v mestno jedro Kopra ni bil majhen zalogaj – slika namreč v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 centimetrov, a so jo spretne roke delavcev pod budnim očesom in navodili vodje projekta Gosar Hirci po devetih urah natančnega dela varno namestile.

Omenjena slika je zadnje delo, vključeno v 14 let trajajoči konservatorsko-restavratorski projekt, ki je eden najpomembnejših na nacionalni ravni. Že leta 2010 je Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije namreč v delo dobil prvi dve sliki iz Carpaccievega opusa iz koprske stolnice – Predstavitev v templju in Pokol nedolžnih otrok, ki sta nekdaj krasili krila orgelske omare v stolnici.