Boštjančič: Slovenija lahko prvo izplačilo iz sklada za okrevanje pričakuje do konca marca

Slovenija je prvi zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, na podlagi katerega naj bi črpala okoli 50 milijonov evrov, v Bruselj poslala oktobra. Po prvotnih načrtih naj bi sredstva prejela že januarja, a še ni izpolnila vseh pogojev, ki so potrebni za to.

Kot je danes ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU za STA pojasnil Boštjančič, gre bolj za tehnične težave.

"Nikakor pa seveda ne zanikamo, da imamo vendarle kar veliko izzivov, vezanih na črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Določene reforme, ki so se takrat, ko se je ta načrt pripravljal v Sloveniji, vehementno napovedovale in da jih bomo z levo roko izpeljali, so v praksi težje izvedljive in to nas danes tepe," je povedal.

Druga težava pa je po ministrovih besedah v tem, da gre za zelo veliko majhnih projektov in majhnih mejnikov, treba pa je izpolniti vse.

"Nič več nam ne izkoristi, da jamramo, zakaj smo takrat cilje postavili tako, kot smo jih. Ne preostane nam drugega, kot da na tem intenzivno delamo. Zadnje dva, tri mesece zelo intenzivno delamo, enkrat na mesec je ta točka tudi na vladi, kjer pa je debata zelo pestra," je povedal.

Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija prvo izplačilo prejela v kratkem, skoraj zagotovo do konca meseca marca.

Sloveniji iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po koronski krizi, pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil. Slovenija se je za zdaj odločila, da ob nepovratnih sredstvih predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Doslej je prejela zgolj predplačilo v višini 231 milijonov evrov.

Sredstva iz sklada za okrevanje bodo na glede na načrt Evropske komisije namenjena tudi okrepitvi konkurenčnosti evropske industrije, pri čemer se Slovenija zavzema za večjo fleksibilnost obstoječih evropskih skladov.

V okviru t. i. zelenega načrta za evropsko industrijo, ki je med drugim odziv na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije, pa si prizadeva tudi za večjo fleksibilnost pravil na področju državnih pomoči.

Minister Boštjančič je poudaril, da je fleksibilnost dvorezen meč. Verjame, da so državne pomoči bistveno bolj učinkovite, ko spodbudijo tudi zasebni kapital.

"Zavzemali se bomo za to, da so vključena tudi mala in srednja podjetja," je povedal minister. Poudaril je, da na malih in srednje velikih podjetjih temelji celotno evropsko gospodarstvo.

V primeru Slovenije to pomeni, da morajo biti vključene tudi družbe, ki sodelujejo v dobaviteljskih verigah, ne samo končni proizvajalci ali pa največji industrijski giganti, je dejal.