Portal Oštro vzpostavil podatkovno bazo Detektor premoženja
Spletni portal Oštro je vzpostavil podatkovno bazo Detektor premoženja. Gre za odprto bazo podatkov, v kateri uredništvo Oštra objavlja informacije o premoženju slovenskih političnih funkcionarjev. Podatke so novinarji pridobivali prek javno dostopnih registrov in drugih javnih oziroma javno dostopnih virov, so sporočili iz Oštra.
Dodali so, da v Sloveniji nihče razen Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne ve, kakšno premoženje imajo visoki funkcionarji, in ne more oceniti, ali se ti protizakonito okoriščajo. Zato bodo v podatkovno-preiskovalnem projektu Detektor premoženja sledili premoženju politikov.
Oštro je danes objavil premoženje članov vlade, jeseni in prihodnje leto pa bodo z objavami nadaljevali. Novinarji so pred objavo projekta vse člane vlade seznanili z zbirom podatkov, ki so jih izsledili o njihovem premoženju.
Od 21 članov vlade je Oštru obrazec prijave premoženjskega stanja, ki ga sicer posredujejo KPK, sprva posredoval le minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, na vnovično zaprosilo pa še trije. Kopije dohodninskih napovedi so dali na vpogled štirje ministri in ministrice.
Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so na primer poslali le opisne podatke: ima prihranke na banki in naložbe v vzajemne sklade, je lastnik osebnega avtomobila, sadovnjaka z manjšim gospodarskim objektom, nasada oljk in nekaj razpršenih zemljišč v okolici Kromberka, posojil nima.
V Oštru so, da bi dobili celostno sliko o premoženju funkcionarjev in preverili pravilnost njihovega poročanja KPK, od te zahtevali kopije obrazcev za prijavo sprememb premoženja, zahtevo so na KPK zavrnili. Nato jo je zavrnil še Informacijski pooblaščenec, proti kateremu je Oštro aprila na upravnem sodišču vložil tožbo.
Opozarjajo, da so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije javni le podatki o spremembah premoženja. "Toda objavljeni podatki so skopi, mestoma tudi pomanjkljivi, nad premoženjem približno 22.000 zavezancev pa ta čas na KPK bedi zgolj en uslužbenec," so zapisali v Oštru.
"Objava podatkov v trenutni obliki po prepričanju uredništva ne ustreza ne vsebini ne namenu zakona - krepitvi transparentnosti delovanja funkcionarjev in zaupanja javnosti vanje. Javnost namreč ne more presoditi, ali je funkcionar pridobil več premoženja, kot bi ga lahko s prihodki od opravljanja funkcije, kar je eden izmed ključnih namenov javne objave tovrstnih podatkov," še opozarjajo na Oštru.
Izpostavili so še, da pred novinarskim poizvedovanjem šest ministrstev na KPK ni posredovalo podatkov o podjetjih, ki so povezana z ministri in ministricami, da bi jih komisija uvrstila na seznam podjetij z omejitvijo poslovanja s pripadajočimi državnimi organi. Navedli so, da prijave med drugim niso podali zaradi nevednosti in nepozornosti. Vsaj štiri ministrstva so to sicer storila po prejemu vprašanj Oštra, so še navedli v uredništvu.