Slovenija gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida
Slovenija od danes do 26. maja gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev. Na njej naj bi sprejeli konvencijo, s katero bi zapolnili pravne praznine pri preiskavi in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev in ki bo tudi prva mednarodna pogodba, poimenovana po Ljubljani.
Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je Slovenija kadar koli gostila. Na njej bo sodelovalo okoli 250 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 79 držav podpornic pobude za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA).
Na današnji otvoritvi konference bodo zbrane delegate med drugim nagovorili zunanja ministrica Tanja Fajon, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius in sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost.
Pobudo za konvencijo sicer vodi Slovenija, skupaj z Nizozemsko, Belgijo, Argentino, Mongolijo in Senegalom. Iniciativa je nastala s ciljem po zapolnitvi pravnih praznin na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.
Kot ugotavljajo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, za te zločine v mednarodni skupnosti doslej ni bilo vzpostavljenega takšnega sodelovanja, ki sicer že velja za nekatera druga kazniva dejanja.
Če bo na konferenci sprejeta konvencija MLA, bo to prva pomembnejša mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava, sprejeta po rimskem statutu leta 1998. Pobuda sicer deluje kot samostojen proces zunaj okvira Združenih narodov. Depozitar konvencije bo Nizozemska, ime pa bo nosila tudi po slovenski prestolnici.