Raziskava razkriva: Slovenci pripravljeni pomagati starejšim, a sistemska podpora manjka
Prostovoljna pomoč starejšim ima v Sloveniji velik, a premalo izkoriščen potencial. To potrjuje raziskava Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede in Inštituta Antona Trstenjaka, izvedena v okviru CRP-projekta o primerljivosti formalne in neformalne oskrbe starejših v Sloveniji in sosednjih državah. Projekt sofinancirata ARIS in Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Anketa, izvedena med 100 udeleženci iz treh generacij – mladih, zaposlenih in starejših – je pokazala visoko povprečno pripravljenost za vključevanje v prostovoljsko pomoč starejšim, ocenjena kar s 4,2 na lestvici od 1 do 5. Največ zanimanja je za družabništvo, pomoč pri vsakodnevnih opravkih, podporo pri uporabi digitalnih naprav in skupne prostočasne dejavnosti. Motivacija za sodelovanje izhaja predvsem iz občutka, da naredijo nekaj dobrega – kar potrjuje kar 80 odstotkov anketiranih. Finančne spodbude so pri tem drugotnega pomena.
Kljub veliki pripravljenosti pa pomoč starejšim v praksi ostaja nizka. Razlogi so med drugim pomanjkanje jasnega pravnega okvira, neurejen sistem vključevanja prostovoljcev, časovne omejitve zaposlenih in zdravstvene težave starejših prostovoljcev.
Anketiranci kot najučinkovitejše rešitve predlagajo vzpostavitev medgeneracijskih centrov, uvedbo časovnih bank, kjer bi posamezniki »shranili« svoj čas pomoči za lastno morebitno rabo v starosti, ter simbolno finančno priznanje za prispevek. Raziskava tako poudarja, da bi z jasnejšim nacionalnim okvirom in sodelovanjem različnih sektorjev Slovenija lahko bistveno okrepila vlogo prostovoljstva v dolgotrajni oskrbi.
Celotno poročilo in priporočila so dostopni na spletni strani: https://fzv.uni-nm.si/uploads/_custom/Projektna_pisarna/Oblike_pomoci/Poroilo_2-Pripravljenosti_mladih_in_stareje_generacije_za_vkljuevanje.pdf